Petek, 4. avgust 2023, dan, ki ga noben občan Občine Komenda ne bo nikoli pozabil. Kljub napovedim vremenoslovcev o rdečem alarmu in nevarnostjo poplav, si nihče ni predstavljal, da bo našo občino prizadela naravna nesreča takšnega obsega. Po vseh opravljenih analizah je bila intenzivnost padavin najmočnejša ravno na območju občine Komenda in na področju tunjiškega hribovja. Posledice so bile za našo majhno in pretežno ravninsko občino nepredstavljive.
Vse službe za zaščito in reševanje so takoj pričele s delom, vendar je bilo prizadeto območje preveliko in odrezano od enot, tako da se je na začetku pomoč lahko nudila le v omejenem obsegu. Takoj, ko je bilo mogoče, so bile vse sile usmerjene v odpravljanje posledic poplav po celotni občini. Iskrena hvala vsem, ki ste v tistih težkih trenutkih priskočili na pomoč. Materialno, mentalno, z delom ali četudi le s prijazno besedo. Hvala še enkrat.
Leto dni po poplavah je spomin še kako živ in še nekaj časa bo zaznamoval vzdušje v našem kraju, še posebej ob vsaki napovedi obilnejših padavin. Strah po vremenski ujmi podobnih razsežnosti bo ostal v naši podzavesti, zato razumem pritisk občanov za boljšo urejenost protipoplavne varnosti. Nihče si ne želi takšnih ali podobnih dogodkov v prihodnje. Želimo si le, da bi v naši občini mirno spali.
Takšna je tudi želja vseh nas, ki vodimo našo občino. Tistega nesrečnega dne sem po prvih prejetih fotografijah s terena nemudoma prekinil letni dopust. Skupaj z najbližjimi sodelavci sem aktivno pristopil k reševanju nastale situacije in vzpostavil kontakte z odgovornimi službami. Poplave so zajele večji del Slovenije, zato je bila odzivnost zelo slaba. Največja težava je bila tudi v tem, da je bila Direkcija Republike Slovenije za vode (DRSV) močno kadrovsko podhranjena in izjemno težko je bilo dobiti sogovornika. Če si ga že dobil, pa le-ta ni bil odločevalec, tako da smo bili v tistem obdobju prepuščeni lastni iznajdljivosti. Skupaj z našimi neumornimi gasilci, humanitarnimi osebami in društvi, prostovoljci, vojaki… ter železno voljo in solidarnostjo občanov, smo pokazali, da tudi v teh modernih časih znamo skupiti skupaj. S skupnimi močmi in nadčloveškimi napori smo postaviti našo prelepo občino nazaj na noge. Vsi ste opravili izjemno delo in kot župan sem zelo ponosen, da lahko delujem v takšnem okolju. Hvala vam iz srca.
Po vzpostavitvi ''normalnega'' stanja smo si skupaj s sosednjimi občinami prizadevali pridobiti enoto Državne tehnične pisarne (DTP) v Kamniku. Imeli smo kar nekaj sestankov in pregovarjanj in zaključek, ki ga lahko potegnem iz teh pogovorov je, da sem uspel na osnovi izredne proaktivnosti in ustrezne argumentacije zavrteti kolesje za gradnjo zadrževalnika Tunjščica, enega izmed prepotrebnih ukrepov za protipoplavno varnost naše občine.
Hitro delovanje občinske uprave in volja vseh zaposlenih ter angažiranje zunanjih sodelavcev za pomoč občanov se je najbolj pokazala pri vnašanju škode v državno aplikacijo AJDA. Povedati je potrebno, da je imela občina Komenda v Ajdo vpisanih okoli 1200 vlog, kar je z naskokom največ v Sloveniji. Za primerjavo, druga občina po številu je imela okoli 800 vlog. Roki za vloge, ki jih je postavila vlada Republike Slovenije, so bili izjemno kratki, navodila, obrazci, katalogi in ostali podatki pa izjemno stari ter neustrezni. Sistem je začel delovati s precejšnjim zamikom, vendar nam je kljub temu uspelo vse vloge, ki so pravočasno prispele na občino, ustrezno obdelati in poslati naprej na Ministrstvo za naravne vire in prostor (MNVP), ki je izključno odgovorno za vsa izplačila oškodovancem. Občina je na tem področju opravila le delo za naročnika, ki je bil MNVP.
Zaposleni v šoli so s pomočjo Slovenske vojske takoj pristopili k sanaciji osnovne šole v Mostah. Kljub temu, da so bili poplavljeni vsi pritlični prostori ter klet, smo s skupnimi močmi uspeli 1.septembra sprejeti vse otroke v šolo. Ker je obnova telovadnice zahtevala nekoliko več časa, je bila le-ta otrokom na voljo v začetku oktobra 2023.
Že dan po ujmi smo začeli z ogledi vseh poškodovanih mostov in sproženih plazov. Skupaj s strokovnjaki smo ocenili obsežnost poškodb in poiskali projektante, s katerimi smo nemudoma pričeli pripravljati projekte za sanacijo poškodovanih objektov oziroma površin. Projekt gradnje novega mostu v Suhadolah je bil dokončan zelo hitro, a smo pri iskanju dovoljenj naleteli na DRSV, ki nam je začela postavljati nemogoče pogoje. Po številnih pogovorih smo uspešno zagovarjali svoje argumente in prišli do soglasja. Če bi DRSV naše argumente sprejel že v začetku, bi bil most danes že končan, tako pa bo potrebno počakati še približno dva meseca. Kljub vsemu moramo biti ponosni na to, da bo to najverjetneje prvi novi most, ki bo zgrajen po poplavah v Sloveniji. Trenutno se projektirajo še trije mostovi v naši občini in verjamemo, da bomo do konca leta že lahko razpisali javno naročilo za izvedbo.
Z vidika škode, ki je nastala po poplavah je Občina Komenda specifična. Medtem, ko je v večini ostalih občin velika škoda nastala na javni infrastrukturi, je pri nas največ škode nastalo za zasebni lastnini. Voda je zapustila vodotoke in se je, ko je prenehalo deževati, tudi počasi umaknila nazaj v struge. Te v naši občini niso bile tako poškodovane kot v ostalih občinah in posledično tudi ni bilo aktivnosti s strani državnega koncesionarja Hidrotehnika. Država je namreč najprej naročila zagotovitev ustrezne pretočnosti, šele nato so se pričela sanacijska dela. Na tem mestu moram še enkrat poudariti, da so vsi vodotoki v lasti in upravljanju države, zato občina v njih ne sme posegati. Občina Komenda je vseskozi pritiskala na koncesionarja urejanja vodotokov v občini Komenda in ti pritiski so obrodili sadove, saj smo s pomočjo naših obrtnikov, ki so bili vodeni s strani koncesionarja, zagotovili pretočnost strug. Sanacija strug je načrtovana v letošnjem letu, saj je država maja 2024 sprejela sanacijski program, vendar se zatika pri Ministrstvu za finance, tako da sredstva za prepotrebno sanacijo še niso sproščena. To je tudi razlog, da se od vseh že obljubljenih ukrepov s strani države in koncesionarja, na urejanju vodotokov ne dogaja nič. Nenehno izvajamo pritiske na vse pristojne institucije, da se sprostijo ta sredstva, in da se dela v naši občini čimprej začnejo.
Skupaj z državo smo določili tudi sistemsko povezane ukrepe. To so dolgoročni ukrepi, ki bodo zagotovili višjo protipoplavno varnost naše občine. Občina Komenda je že predhodno v pripravo Občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN) vključila območja za zadrževalnike ali razlivna polja in s tem omogočila aktivnosti pri načrtovanju le-teh. Ko bo sprejet OPPN, bomo nemudoma lahko začeli s postopki. Zaradi goste poseljenosti so za našo občino ti sistemski ukrepi izjemnega pomena in bodo skupaj z ukrepi v sosednji občini Cerklje na Gorenjskem ustrezno varovali naše območje pred poplavami.
Po poplavah smo ugotovili, da so melioracijski kanali, ki bi morali biti vzdrževani s strani Ministrstva za Kmetijstvo (MK), kljub dokumentom o rednem čiščenju, zaraščeni in zamuljeni. Največji kanal smo očistili na lastne stroške, hkrati pa pozvali MK za ustrezno ureditev ter prenos koncesije za urejanje na Občino Komenda. Na ta način bomo lahko ustrezno vzdrževali kanale in tudi ustrezno porabili sredstva, ki jih za to nameni država. Kljub vsem obljubam s strani države, smo danes še vedno priča zaraščenim kanalom.
Naj omenim še eno birokratsko prepreko, s katero se soočamo. Vsa dokumentacija za obnovo po poplavah mora biti potrjena s strani DTP. Za informacijo, vlogo za most v Suhadolah smo oddali v mesecu januarju, a še do danes nismo prejeli odgovora o ustreznosti projekta. Enako velja tudi za vse ostale projekte, ki smo jih poslali v pregled na DTP. Ustrezna odobritev je namreč podlaga za črpanje denarja, ki ga je občina prejela kot akontacijo za ureditev javne infrastrukture.
Smo pa na drugi strani veseli, da je naše prizadevanje za izgradnjo Zadrževalnika na Tunjščici, končno premaknilo projekt v naslednjo fazo. V mesecu juniju je bil izbran izvajalec za pripravo dokumentacije za pridobitev gradbenega dovoljenja. Že pred zaključkom javnega razpisa smo s prijaviteljem, ki je pripravil tudi projekt sanacije plazu na Gori, v primeru, da bi bil izbran, iskali ustrezne rešitve in načrtovali aktivnosti. Projektant je intenzivno pristopil k delu in upamo, da bomo v roku 8-9 mesecev imeli dokumentacijo, s katero bo država zaprosila za gradbeno dovoljenje.
Med poplavami se je sprožil tudi plaz na Gori, kjer sanacijska dela že potekajo. Najprej je bilo potrebno odpeljati okoli 2000m3 zemlje, sedaj pa je v pripravi ustrezna zaščita samega terena. Na terenu je veliko izvirov, kar povzroča dodatne težave pri urejanju. Upamo, da bo plaz saniran v roku 2 mesecev, kot je tudi postavljen rok v pogodbi.
Občinska uprava aktivno pripravlja projekte tudi na ostalih poškodovanih površinah. Skupaj z gradnjo ceste v Mostah, med Mostami in Goro, bomo v sodelovanju s Hidrotehnikom uredili brežine Tunjščice do začetka vasi Moste. Tudi zaradi tega projekta pritiskamo na državo, da sprosti sredstva za sanacijo in da bo lahko Hidrotehnik začel z deli na našem območju.
Leto dni je minilo od največje naravne nesreče v naši občini. Ne glede na vse prepreke in težave, je bilo v tem času v občini Komenda narejenega veliko, a pred nami je še kar precej dela, da dokončno saniramo nastalo škodo na javni infrastrukturi, še več pa, da vsem občanom zagotovimo največjo možno protipoplavno zaščito. Za pripravo in izvedbo najpomembnejših ukrepov na tem področju je odgovorna država, a to ne pomeni, da bomo stali križem rok. V zadnjem letu dni smo dnevno pritiskali na državne institucije in to se ne bo spremenilo niti v prihodnje. Moja prva skrb je zagotovitev varnosti za vse naše občane. Ne le zato, ker je to moja dolžnost in vaša osnovna pravica, ampak predvsem zato, kar ste s svojimi dejanji pokazali 4. avgusta 2023 in v dneh, ki so sledili.
Jurij Kern, župan Občine Komenda
