Protipoplavna varnost ostaja ena najpomembnejših prednostnih nalog v občini Komenda. Po katastrofalnih poplavah avgusta 2023, ki so prizadele skoraj 800 objektov, povzročile za 50 milijonov evrov prijavljene škode in ob odpravljanju posledic terjale tudi človeško življenje, se na območju občine nadaljujejo številni ukrepi za izboljšanje poplavne varnosti. V letu 2026 so bila izvedena nova dela na Pšati in sotočju potoka Reka, nadaljujejo se sanacije poškodovanih odsekov, priprava projektne dokumentacije ter prostorsko umeščanje zadrževalnikov. Občina Komenda pri tem aktivno sodeluje z državo, Direkcijo RS za vode, projektanti in sosednjimi občinami, saj je dolgoročna zaščita mogoča le s celovitim urejanjem celotnega vodnega sistema.
Poplave so pokazale, kako pomembno je celovito urejanje vodotokov
Avgustovske poplave leta 2023 so bile za Občino Komenda ena najhujših naravnih nesreč v njeni zgodovini. Katastrofalna ujma je pokazala, da poplavne varnosti ni mogoče zagotavljati zgolj s posameznimi posegi na najbolj prizadetih območjih. Vodotoki namreč predstavljajo povezan sistem, v katerem lahko posegi na enem območju bistveno vplivajo na razmere več kilometrov dolvodno. Zato so poleg rednega vzdrževanja strug, sanacij brežin in odstranjevanja naplavin nujni tudi dolgoročni ukrepi, med katerimi imajo posebno pomembno vlogo suhi zadrževalniki visokih voda.
V občini Komenda smo po poplavah takoj pristopili k pripravi nove hidrološko-hidravlične študije, ki predstavlja strokovno podlago za načrtovanje nadaljnjih ukrepov. Izdelana je bila tudi posebna hidrološko-hidravlična študija za načrtovani zadrževalnik na Vrtaškem potoku. Čeprav je upravljanje vodotokov v pristojnosti države oziroma Direkcije Republike Slovenije za vode (DRSV), občina aktivno sodeluje pri iskanju rešitev, opozarja na kritične točke, pripravlja strokovne podlage ter usklajuje aktivnosti med državnimi institucijami, izvajalci in lokalnim okoljem.
V letu 2026 nadaljevanje obsežnih del na Pšati
Na območju občine Komenda so se tudi v letošnjem letu nadaljevala sanacijska dela, ki jih v okviru državnega programa izvaja koncesionar Hidrotehnik. Pomemben del aktivnosti je bil usmerjen na območje sotočja potoka Reka in Pšate ter na nadaljevanje urejanja vodotoka ob Glavarjevi cesti do mostu pri Domu starejših občanov. Na tem območju so dela potekala postopoma, po posameznih fazah. Nadaljevala se je sanacija odsekov, ki so bili poškodovani med poplavami, ter urejanje struge in brežin z namenom izboljšanja pretočnosti in zmanjšanja nevarnosti erozije. V okviru tretje faze del je bila izvedena dodatna zaščita na območju mostu, ki omogoča dostop do parkirišča in doma starejših občanov.
Gre za pomembne posege, ki izboljšujejo stabilnost brežin, povečujejo odpornost struge na visoke vode in zmanjšujejo nevarnost nadaljnjih poškodb ob močnejših padavinah.
Dela se zdaj nadaljujejo na območju pri hipodromu, kjer je predvidena še zadnja faza letošnjih ureditev. Z urejanjem vodotoka na tem odseku so se na osnovi projekta dela že začela, ob začetku sanacijskih se je pokazalo, da je potrebno območje še malo razširiti. Projektno rešitev je bilo zaradi posebnosti izvedbe na tem območju prilagoditi oziroma ponovno projektirati. Z zaključkom te faze bo predvidoma zaključen tudi letošnji sklop sanacijskih del na obravnavanem območju.
Prav postopno urejanje posameznih odsekov omogoča, da se nove rešitve navezujejo na že izvedene posege in tako prispevajo k boljši pretočnosti celotnega vodotoka.
Gradnja novega Mlinarjevega mostu in ureditev Pšate usklajeno
Eden pomembnejših projektov, ki bo neposredno vplival tudi na poplavno varnost, je izgradnja novega Mlinarjevega mostu čez Pšato v Mostah. Občina Komenda je 19. oktobra 2026 podpisala pogodbo z izbranim izvajalcem, podjetjem UB PROJEKT d.o.o., s čimer je projekt po skoraj dveh letih priprave dokumentacije, urejanja zemljišč, pridobivanja ustreznih pravic in izvedbe javnih naročil prešel v izvedbeno fazo. Novi most bo zasnovan brez podpornih stebrov v strugi, s čimer bo omogočena boljša pretočnost Pšate in zmanjšana možnost zadrževanja naplavin ob visokih vodah. Prav obstoječa konstrukcija mostu je med poplavami leta 2023 predstavljala dodatno težavo, saj so se ob njej zadrževali vejevje, debla, bale in druge naplavine ter ovirali pretok vode.
Občina želi gradnjo novega mostu čim bolj uskladiti z načrtovanimi državnimi posegi na strugi Pšate. V ta namen je bil sklican usklajevalni sestanek med Občino Komenda, izvajalcem UB PROJEKT in državnim koncesionarjem Hidrotehnik. Prisotna sta bila tudi projektant mostu ter projektant urejanja vodotokov. Cilj je določiti ustrezno zaporedje gradbenih in vodnogospodarskih del, uskladiti dostop do struge ter zagotoviti, da bodo posegi izvedeni učinkovito in brez nepotrebnega podvajanja.
Povezovanje obeh projektov je pomembno z vidika poplavne varnosti, časovne učinkovitosti in racionalne porabe sredstev. Če se gradnja mostu in urejanje vodotoka izvedeta usklajeno, se lahko preprečijo dodatni stroški in ponavljajoči se gradbeni posegi na istem območju.
Dodatni ukrepi na vodotokih: kritične točke je treba odpravljati pravočasno
Septembra letos sta župan Občine Komenda Jurij Kern in poveljnik Gasilske zveze Komenda opravila tudi skupni pregled vodotokov in obstoječe dokumentacije s področja poplavne varnosti. Pregled je pokazal, da na posameznih območjih še vedno obstajajo pomembne ovire za nemoten pretok visokih voda in da občani ne upoštevajo navodil Prav tako, v skladu s ciljem varstva in urejanja voda ter zmanjševanja posledic škodljivega delovanja voda na vodnem in priobalnem zemljišču, ni dopustno postavljanje kakršnih koli ovir, vzdolžnih ali prečnih ograj, deponiranje bal sena in drugih pridelkov, gradbenega materiala in gradbenih odpadkov, niti v smislu začasnih deponij. Med največjimi težavami so razraščeno obvodno rastje, zmanjšana pretočnost strug, otežen dostop do vodotokov na gosto poseljenih območjih, nestabilne brežine in naplavine, ki so ostale po preteklih poplavah. Ugotovitve terenskega pregleda so bile posredovane pristojnim institucijam z namenom priprave usklajene časovnice nadaljnjih ukrepov.
Zadrževalnik Vrtaški potok: pomemben korak naprej
Poleg sanacije obstoječih vodotokov Občina Komenda veliko pozornosti namenja dolgoročnim rešitvam, med katerimi je eden ključnih projektov suhi zadrževalnik na Vrtaškem potoku. Njegova naloga bo ob obilnih padavinah začasno zadržati del visokih voda in tako zmanjšati obremenitev Pšate ter poplavno ogroženost naselij dolvodno.
Za projekt je že izdelana hidrološko-hidravlična študija, občina pa je v letu 2026 sprejela tudi sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za obnovo (OPPN-O). Sklep je bil sprejet 15. maja 2026 in naknadno objavljen 31. julija 2026 še v Uradnem listu, s čimer se je začela pomembna faza prostorskega načrtovanja tega projekta.
Načrtovanje zajema bistveno širše območje od samega zadrževalnika. Predvidene so ureditve na Vrtaškem potoku, posameznih odsekih Pšate, razbremenilniku Govinek, območju športnega centra in hipodroma ter drugih vodnogospodarskih površinah. Med načrtovanimi ukrepi so izboljšanje pretočnosti strug, zagotovitev vodnih koridorjev, ureditev razlivnih območij in povezovanje posameznih vodotokov oziroma razbremenilnih sistemov.
Posebej pomembna je tudi predvidena ureditev razbremenilnika severno od Most, ki bi omogočal usmerjanje dela padavinskih voda iz melioracijskih jarkov proti Pšati.
Zadrževalnik Doblič: voda ne pozna občinskih meja
Med pomembnejšimi protipoplavnimi ukrepi za dolgoročno varnost občine Komenda je načrtovani zadrževalnik Doblič. Čeprav je njegova predvidena lokacija na območju občine Cerklje na Gorenjskem, je njegova izgradnja neposredno povezana z varnostjo prebivalcev Komende. Hudourniški Doblič je med poplavami avgusta 2023 pomembno prispeval k poplavni ogroženosti naše občine, prizadeti pa so bili tudi kraji na območju občine Cerklje na Gorenjskem.
Pomemben korak je bil narejen 8. julija 2026, ko je Občina Cerklje na Gorenjskem sprejela sklep o začetku priprave občinskega podrobnega prostorskega načrta za obnovo (OPPN-O) za suhi zadrževalnik Doblič in Ušico ter spremljajoče ureditve. Že 27. maja 2026 je bil sprejet tudi sklep za ukrepe na območju Suhega grabna. S tem so se začeli pomembni postopki prostorskega umeščanja zadrževalnikov, ki bodo vplivali tudi na poplavno varnost Komende.
Za pripravo dokumentacije za zadrževalnika Doblič in Vrtaški potok so bila iz državnega proračuna zagotovljena sredstva. Prostorsko dokumentacijo za Doblič zaradi njegove lokacije pripravlja Občina Cerklje na Gorenjskem, Občina Komenda pa bo sodelovala pri pogovorih z lastniki in pri pri urejanju odkupov zemljišč.
Župan Jurij Kern ob tem poudarja pomen sodelovanja med državo in občinami: »Prostorski načrt za območje v občini Cerklje na Gorenjskem pripravlja in sprejema tamkajšnja občina, urejanje vodotokov in načrtovanje državnih protipoplavnih ukrepov pa je odgovornost države. Občina Komenda je pri tem aktivna partnerica, ki sodeluje pri pripravi strokovnih podlag, urejanju zemljišč in usklajevanju rešitev. Varnost naših občank in občanov je najpomembnejša, zato bomo pri teh projektih še naprej sodelovali, da pridemo do realizacije.«
Na pomen Dobliča je župan opozoril že na državnem usklajevalnem sestanku 25. avgusta 2025, na katerem so sodelovali predstavniki Direkcije RS za vode ter občin Cerklje na Gorenjskem, Vodice in Komenda. »Na sestanku sem posebej opozoril na zadrževalnik Doblič in vztrajal, da se mora reševati sočasno z zadrževalnikom Graben, saj bi lahko v nasprotnem primeru prišlo do dodatnega povečanja škode dolvodno. Doblič je za Komendo prednostna naloga, saj smo prav zaradi teh voda v letu 2023 utrpeli katastrofalne posledice, a to ni projekt ene občine, temveč skupna odgovornost države in vseh vključenih lokalnih skupnostia,« dodaja župan Jurij Kern.
Občina Komenda tako pozdravlja začetek prostorskih postopkov v sosednji občini in bo še naprej aktivno sodelovala pri njihovi realizaciji.
Zadrževalnik Tunjščica: projekt, vreden 9,4 milijona evrov
Pomemben del dolgoročne poplavne varnosti predstavlja tudi načrtovani suhi zadrževalnik Tunjščica. Gre za enega ključnih državnih vodnogospodarskih projektov na območju občine Komenda, katerega cilj je zmanjšati poplavne konice in nevarnost razlivanja visokih voda.
Ocenjena vrednost projekta znaša 9,4 milijona evrov. Predvideni zaključek del je novembra 2028. Občina Komenda si je za čimprejšnjo realizacijo tega projekta začela aktivno prizadevati že pred katastrofalnimi poplavami leta 2023, po ujmi pa so se aktivnosti še okrepile. Pomembno je, da se postopki čim prej premaknejo v izvedbeno fazo, saj bo zadrževalnik pomembno prispeval k zmanjševanju poplavne ogroženosti širšega območja.
Državni načrt: 2026–2028 predvidena večmilijonska vlaganja v vodotoke
Poleg posameznih zadrževalnikov in večjih infrastrukturnih projektov so za območje občine Komenda predvidena tudi nadaljnja vlaganja v urejanje vodotokov. V objavljenem večletnem programu državnega koncesionarja so bili za obdobje 2026–2028 načrtovani naslednji ukrepi:
Leto 2026:
Leto 2027:
Leto 2028:
Skupna vrednost navedenih načrtovanih ukrepov znaša približno 5,18 milijona evrov, pri čemer gre za predvidene vrednosti iz objavljenega državnega programa, zato bodo dejanski obseg, terminski načrti in vrednosti posameznih del odvisni od nadaljnjih usklajevanj, potrjenih programov in izvedbenih pogojev. Pomembno je, da se aktivnosti načrtujejo večletno, saj urejanje vodotokov ni enkraten poseg, ampak zahteva stalno vzdrževanje, sanacije in postopno izboljševanje vodnega sistema.
Pomembna dela so bila izvedena že v preteklih letih
Na območju občine Komenda so bila številna sanacijska dela izvedena že v letih 2024 in 2025. V letu 2024 so bili med drugim izvedeni posegi na Pšati med Topolami in Suhadolami, vzdrževalna dela na razbremenilnem kanalu Pšate, sanacija zidov v Suhadolah ter urejanje vodotoka Tunjščice. V okviru državnega sanacijskega programa so bila predvidena tudi dela na razbremenilnem kanalu Pšate in na območju Pšate med Komendo in Mostami. V letu 2025 je državni koncesionar nadaljeval obnovo razbremenilnika Pšate ter urejanje vodotoka ob Juhantovi poti.
Posebna pozornost je bila namenjena usklajevanju državnih vodnogospodarskih del z občinskimi infrastrukturnimi projekti. Takšno sodelovanje omogoča, da se ob obnovi vodotokov sočasno uredijo tudi ceste, mostovi in druga infrastruktura, kar izboljšuje učinkovitost izvedbe ter zmanjšuje skupne stroške.
Podoben pristop občina načrtuje tudi pri nadaljnjem urejanju mostov na Pšati in drugih infrastrukturnih projektih na poplavno ogroženih območjih.
Ključno je sodelovanje med občinami in državo
Urejanje vodotokov je dolgotrajen in zahteven proces. Od prvih hidroloških analiz in priprave prostorskih aktov do pridobivanja zemljišč, projektiranja, soglasij in dejanske gradnje lahko mine več let. Zato so pomembni tako manjši, takoj izvedljivi ukrepi kot tudi veliki dolgoročni projekti. Sanacije brežin, odstranjevanje naplavin, izboljšanje pretočnosti strug in prilagajanje mostov pomenijo konkretno izboljšanje poplavne varnosti na posameznih območjih. Gradnja zadrževalnikov pa predstavlja dolgoročno rešitev za zmanjševanje poplavnih valov in obremenitev naselij.
Občina Komenda je v zadnjih letih naredila pomembne korake na obeh področjih. Izvedena so bila številna sanacijska dela, pripravljene so bile nove strokovne podlage, začeti postopki prostorskega načrtovanja in vzpostavljena intenzivnejša koordinacija z državnimi institucijami. Kljub temu dela še zdaleč ni konec.
Pred občino in državo so pomembni izzivi: nadaljevanje sanacije Pšate in njenih pritokov, usklajeno urejanje struge ob gradnji Mlinarjevega mostu, pospešitev projekta Tunjščica ter nadaljevanje prostorskega načrtovanja zadrževalnikov Vrtaški potok, Doblič in drugih pomembnih ureditev v širšem porečju.
