Ko danes pogledamo zaprto odlagališče inertnih odpadkov v gramoznici Suhadole, na prvi pogled morda ni videti več veliko dogajanja. Toda za občinsko upravo občine Komenda zgodba odlagališča še zdaleč ni zaključena, saj redna vzdrževalna dela in nadzor potekajo še danes. Ena najpomembnejših obveznosti po zaprtju je monitoring podzemnih voda.
Sedanje občinsko vodstvo je ob začetku mandata konec leta 2022 prevzelo enega najzahtevnejših in najdalj časa odprtih okoljskih projektov v zgodovini občine in Slovenije. Vprašanje zaprtja odlagališča je bilo odprto več let, Suhadole pa so do leta 2020 ostale celo zadnje od 21 slovenskih odlagališč, za katera obveznosti iz sodbe Sodišča Evropske unije še niso bile dokončno izpolnjene.
Pritisk ni bil le administrativen. Evropska komisija je nadzorovala izvrševanje sodbe in bi lahko v primeru nadaljnjega zavlačevanja ponovno sprožila postopek pred Sodiščem EU ter zahtevala pavšalno in dnevno denarno kazen za Republiko Slovenijo. Na občinski ravni pa so bila zaradi postopkov, povezanih z odlagališčem, zasežena sredstva Občine Komenda v višini kar 2.822.616 evrov.
Zgodba, ki se je začela že dolgo pred sedanjo občinsko upravo
Odlaganje inertnih odpadkov v gramoznici Suhadole je bilo ustavljeno že leta 2008, vendar odlagališče s tem še ni bilo formalno zaprto. Po evropski Direktivi o odlaganju odpadkov bi morala Slovenija za odlagališča, ki niso izpolnjevala zahtevanih pogojev, ustrezno zaprtje zagotoviti najpozneje do 16. julija 2009. Med njimi so bile tudi Suhadole.
Ker obveznosti niso bile pravočasno izpolnjene, je Evropska komisija 18. avgusta 2017 proti Sloveniji vložila tožbo. Sodišče Evropske unije je nato 28. novembra 2018 v zadevi C-506/17 ugotovilo, da Slovenija med drugim tudi za Suhadole ni izpolnila zahtev evropske zakonodaje. Do konca leta 2020 je namreč Slovenija uredila 20 od 21 odlagališč. Odprto je ostalo samo še vprašanje Suhadol.
Prelomno leto 2022
Pomemben premik je bil dosežen 18. oktobra 2022, ko je Ministrstvo za okolje in prostor izdalo okoljevarstveno dovoljenje za čas zapiranja in obdobje po zaprtju ter potrdilo način sanacije. Dogovor je predvideval odstranitev dela odloženega materiala z zemljišč drugih lastnikov, rekonstrukcijo telesa odlagališča na občinskih zemljiščih in njegovo ustrezno zaprtje. Občina je nato izvedla javno naročilo, izbrala izvajalca in začela zapiralna dela. Po odločbi je bilo treba dela končati v zelo kratkem roku.
Za novo občinsko vodstvo je tako začetek mandata pomenil takojšen vstop v projekt, pri katerem prostora za napake praktično ni bilo. Župan Jurij Kern je ob zaključku sanacije leta 2023 povedal: »Veseli me, da smo v dobrem letu naredili to, kar prej ni uspelo v dvajsetih. Najprej je bilo treba razumeti težave in nato skupaj z vsemi pristojnimi poiskati rešitev. Res gre zahvala vsem, ki so našli interes za reševanje te problematike in so aktivno delali na tem, da je bilo tudi zadnje 21 odlagališče v Sloveniji ustrezno sanirano in zaprto, kot nam to veleva sodba iz leta 2009.«
Leta 2023 se je dolgo poglavje končno zaprlo
Občina Komenda je 13. aprila 2023 ministrstvo obvestila, da so bila vsa zahtevana zapiralna dela izvedena. Sledili so pregledi pristojnih organov. 15. maja 2023 sta odlagališče obiskala župan Jurij Kern in takratni minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer ter javnosti sporočila, da so bila zapiralna dela uspešno izvedena.
Formalna potrditev je sledila nekoliko pozneje. 5. julija 2023 je na Občino Komenda prispela odločba ministrstva, s katero je bila potrjena dokončna odstranitev oziroma ureditev odlagališča na način, določen z okoljevarstvenim dovoljenjem. Država je nato Občini Komenda vrnila tudi prej zasežena sredstva v višini 2.052.919,84 evrov. Preostanek sredstev v višini 769.697,99 evrov je občina poleg svojih sredstev, porabila za zapiranje odlagališča. Septembra 2023 je država tudi uradno sporočila, da je z zaprtjem odlagališča gramoznica Suhadole izvršila sodbo Sodišča EU za vseh 21 odlagališč.
Zaprto odlagališče ne pomeni, da dela ni več
Čeprav je bilo odlagališče leta 2023 zaprto, odgovornost Občine Komenda s tem ni prenehala. Okoljevarstveno dovoljenje izrecno določa, da mora Občina Komenda kot upravljavec najmanj deset let po zaprtju zagotavljati vzdrževanje in varovanje območja, izvajati predpisane meritve in redne preglede ter vsako leto pripravljati poročila o stanju odlagališča. To pomeni konkretno delo tudi danes.
Občina mora skrbeti, da ostaja območje ustrezno ograjeno in da je dostop ljudi in živali preprečen. Spremlja se stanje površine odlagališča, morebitno posedanje ter spremembe njegove oblike, stanje rekultivacije, odvodnjavanje padavinske vode in merilne naprave. Pomemben del obveznosti predstavljajo tudi geodetske oziroma topografske meritve, s katerimi se spremlja morebitno posedanje telesa odlagališča. Občina mora o teh ugotovitvah vsako leto poročati pristojnim državnim organom.
Posebna pozornost podzemni vodi
Ena najpomembnejših obveznosti po zaprtju je monitoring podzemnih voda. Na območju so določene opazovalne vrtine oziroma piezometri, na katerih se spremljata količinsko in kemijsko stanje podzemne vode. Kemijske analize se praviloma izvajajo dvakrat letno, ob različnih hidroloških razmerah, dodatne kontrolne meritve nivojev in prehodnosti vrtin pa najmanj dvakrat letno. Vsako peto leto je predviden tudi razširjen nabor analiz.
Spremljajo se številni parametri – od pH, električne prevodnosti, vsebnosti amonija, nitratov, sulfatov in kovin do različnih organskih onesnaževal. Namen monitoringa je jasen: pravočasno zaznati kakršnekoli spremembe, ki bi lahko vplivale na podzemno vodo in okolje. Če bi bile ugotovljene opozorilne spremembe, mora Občina takoj ukrepati in o tem obvestiti pristojni inšpektorat.
Delo in stroški, ki so večinoma očem skriti
Projekt Suhadole je tako dober primer dela, ki po zaključku investicije pogosto ni več vidno, vendar se nadaljuje iz leta v leto. Občina Komenda mora skrbeti za redne obhode in preglede območja, stanje ograje in drugih zaščitnih elementov, spremljanje posedanja terena, delovanje opazovalnih vrtin, monitoring podzemnih voda ter pripravo in oddajo letnih poročil pristojnim institucijam. In tako bo najmanj deset let po zaprtju odlagališča.
»Zaprtje Suhadol je bilo eden prvih in največjih izzivov tega mandata. Takrat smo v nekaj mesecih morali zaključiti zgodbo, ki se je vlekla več let in je predstavljala tudi izjemno finančno tveganje za občino. Danes je odlagališče zaprto, vendar naše delo ni končano. Še najmanj deset let smo odgovorni za spremljanje njegovega stanja, meritve podzemnih voda, varovanje območja in pravočasno ukrepanje ob morebitnih spremembah. To delo morda ni vsak dan vidno, je pa izjemno pomembno za dolgoročno varnost Suhadol in širšega okolja,« poudarja župan Jurij Kern.
Suhadole so tako danes zaprto in sanirano odlagališče, vendar ostajajo območje, nad katerim mora Občina Komenda še vrsto let skrbno bdeti. Naslednjih deset let pa pomeni odgovornost, da tako tudi ostane.
