Od ponedeljka, 13. aprila, do nedelje, 19. aprila 2026, bo potekala nacionalna preventivna akcija »Hitrost«, s katero Agencija za varnost prometa (AVP) in Policija opozarjata na tveganja prehitre vožnje. Gre za evropsko usklajeno akcijo, v okviru katere v sredo, 15. aprila, ROADPOL – zveza evropskih policij izvaja tudi t. i. maraton merjenja hitrosti v državah EU. Policija bo v tem tednu izvajala poostren nadzor hitrosti.
Neprilagojena hitrost ostaja ključni vzrok najhujših prometnih nesreč
V letu 2025 se je zaradi neprilagojene hitrosti na slovenskih cestah zgodilo 3.890 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 39 ljudi, 405 je bilo huje poškodovanih, 1.842 pa lažje. V letu 2024 pa je v 3.827 nesrečah zaradi hitrosti umrlo 30 ljudi, 411 se jih je huje poškodovalo, lažje pa 1.907. V prvih treh mesecih letošnjega leta (do 31. marca 2026) je bilo zaradi neprilagojene hitrosti zabeleženih 776 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 9 udeležencev, 36 pa se jih je huje telesno poškodovalo. Število umrlih se je v letu 2025 v primerjavi z letom 2024 povečalo za 30 %, za dober odstotek in pol pa se je zmanjšalo število hudo telesno poškodovanih.
Neprilagojena hitrost je drugi najbolj pogost vzrok za nastanek prometnih nesreč (delež v lanskem letu znaša dobrih 18 %), prvi so nepravilni premiki z vozilom, sledi nepravilna stran/smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Je pa bila neprilagojena hitrost v 2025 še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom (v 42 % primerov), še posebej v kombinaciji z alkoholom in neuporabo varnostnih pasov.
Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki osebnih avtomobilov (približno 70 % v zadnjih petih letih), sledijo kolesarji in vozniki enoslednih vozil. Tudi med umrlimi zaradi neprilagojene hitrosti je največ voznikov osebnih avtomobilov.
Direktorica Agencije za varnost prometa (AVP) mag. Saša Jevšnik Kafol ob začetku letošnje akcije Hitrost izpostavlja: »Vsako izgubljeno življenje je preveč, sploh če gre za posledico neodgovornega ravnanja posameznika, ki bi ga lahko preprečili. Hitrost ni le številka, ampak neposredno vpliva na verjetnost nesreče in možnost preživetja. Manjša hitrost pomeni več časa za reakcijo, krajšo pot ustavljanja in bistveno manj hudih posledic. Raziskave kažejo, da se pri povečanju hitrosti s 30 na 50 km/h tveganje za nesrečo s smrtnim izidom poveča tudi do 9-krat. Ali drugače povedano, če na kratke razdalje vozimo s povprečno hitrostjo 50 km/h namesto 30 km/h, ne pridobimo bistveno na času, lahko pa se pot konča usodno. Zato voznike pozivamo, da hitrost prilagodijo razmeram v prometu, še posebej na območjih šol, vrtcev in igrišč, kjer je največ ranljivih udeležencev v prometu. Na cesti šteje le varen prihod in ne sekunde, ki jih prihranimo s prehitro vožnjo.«
