Prehitra vožnja kljub številnim preventivnim aktivnostim ostaja najpogostejši vzrok prometnih nesreč z najhujšimi posledicami. V letu 2025 je bila neprilagojena hitrost na slovenskih cestah vzrok za 3.711 prometnih nesreč, v katerih je umrlo 36 ljudi (v letu 2024: 30), 387 udeležencev pa je bilo huje telesno poškodovanih. Policija je v letu 2025 ugotovila 122.861 kršitev hitrosti (v 2024: 120.553), kar ponovno potrjuje, da je spoštovanje omejitev hitrosti eden ključnih izzivov prometne varnosti – še posebej v naseljih. Z namenom umirjanja prometa in zaščite ranljivejših udeležencev je Agencija za varnost prometa (AVP) 15 občinam podelila prikazovalnike hitrosti »Vi vozite« v brezplačni desetmesečni najem. Prikazovalniki so bili izbranim občinam dodeljeni na podlagi javnega poziva, ki ga je AVP v sodelovanju s podjetjema Intermatic in Sipronika objavila že 15. leto zapored.
Na poziv se je odzvalo 44 občin, strokovna komisija pa je glede na prometno-varnostna merila izbrala 15 občin (po abecednem vrstnem redu): Borovnica, Cerkvenjak, Juršinci, Kidričevo, Komenda, Krško, Maribor, Preddvor, Rogaška Slatina, Središče ob Dravi, Šmartno ob Paki, Šmartno pri Litiji, Štore, Tišina in Žužemberk. Večina občin je kot lokacije postavitve predlagala odseke v bližini šol, vrtcev in na šolskih poteh, kjer so otroci zaradi hitrosti, gostega prometa ali pomanjkanja ustrezne infrastrukture še posebej ogroženi. Občina Komenda bo prikazovalnik hitrosti namestila Gmajnici, pri naslovu Gmajnica 108.
V. d. direktorice AVP mag. Saša Jevšnik Kafol je ob podelitvi poudarila: »Neprilagojena hitrost je v zadnjem desetletju vzrok za približno 40 odstotkov hudih in smrtnih prometnih nesreč na slovenskih cestah. S prikazovalniki hitrosti želimo dodatno vplivati na ravnanje voznikov in prispevati k varnejši vožnji tam, kjer je tveganje za najranljivejše največje – predvsem v bližini šol, vrtcev in stanovanjskih območij.«
Prikazovalniki dokazano znižujejo hitrosti
Analiza meritev prikazovalnikov hitrosti »Vi vozite« iz preteklega leta, ki je zajemala obdobje februar–oktober 2025, kaže, da imajo prikazovalniki na večini lokacij opazen preventivni učinek. Na večini lokacij se je povprečna hitrost znižala za 1 do 3 km/h, kar predstavlja zmanjšanje povprečne hitrosti za 2 do 8 odstotkov. Največje izboljšave so bile zabeležene v občinah Dol pri Ljubljani, Mežica, Škofljica, Mokronog–Trebelno, Žetale in Šentrupert, kjer se je hkrati znižala povprečna hitrost in delež prekoračitev. To potrjuje, da prikazovalniki učinkovito opozarjajo voznike in povečujejo njihovo pozornost.
Skrajne prekoračitve hitrosti ostajajo velik problem
Analiza je hkrati razkrila izjemno nevarne primere prehitre vožnje, ki bistveno presegajo dovoljene omejitve in pomenijo veliko tveganje za prometno varnost. Med najvišjimi izmerjenimi hitrostmi so bile zabeležene:
- Ivančna Gorica: 149 km/h (omejitev 50 km/h),
- Žetale: 146 km/h (omejitev 50 km/h),
- Slovenske Konjice – Žiče: 135 km/h (omejitev 50 km/h),
- Moravče: 130 km/h (omejitev 50 km/h),
- Dornava: 125 km/h (omejitev 50 km/h).
Čeprav gre za posamezne primere (možno je tudi, da je šlo za vozila na nujni vožnji), ti jasno kažejo, da zgolj opozorilo voznikom na nekaterih odsekih ni dovolj.
Kritične lokacije zahtevajo dodatne ukrepe
Na posameznih lokacijah so bili zaznani zelo visoki deleži prekoračitev hitrosti:
- Sv. Andraž v Slovenskih goricah: 88–92 % (omejitev 30 km/h),
- Žetale: 63–70 % (omejitev 50 km/h),
- Mokronog–Trebelno: 64–66 % (omejitev 40 km/h),
- Šentrupert: 57–62 % (omejitev 30 km/h).
Na takšnih odsekih se je jasno pokazalo, da prikazovalniki hitrosti sami po sebi ne zadoščajo. Potrebni so dodatni ukrepi, kot so fizične ovire, zožitve vozišč, prilagoditve cestne infrastrukture, okrepljen policijski nadzor in ciljno usmerjene lokalne preventivne aktivnosti.
Pozitivni zgledi dobre prometne kulture
Po drugi strani analiza izpostavlja tudi občine z zelo dobrimi rezultati. V Mežici, Brdih (Gonjače), Majšperku in Dolu pri Ljubljani je kar 65–75 odstotkov voznikov vozilo znotraj dovoljenih omejitev. Na teh lokacijah so povprečne hitrosti stabilne, deleži prekoračitev nizki, skrajne hitrosti pa redke.
Prikazovalniki kot del celostne rešitve
Zbrani podatki potrjujejo, da prikazovalniki hitrosti učinkovito znižujejo povprečne hitrosti, zmanjšujejo deleže prehitrih vozil, povečujejo zavedanje voznikov o lastni hitrosti ter predstavljajo dragocen vir podatkov za nadaljnje prometno-varnostne analize. Hkrati pa analiza jasno kaže, da na najbolj kritičnih odsekih sami po sebi niso dovolj. Agencija za varnost prometa bo zato na podlagi zbranih podatkov pripravila dodatna priporočila in v sodelovanju z občinami nadaljevala z uvajanjem celostnih rešitev za bolj varna lokalna okolja.
