Občina Komenda bo v petek, 20. junija 2025 ob 10. uri pred občinsko zgradbo slovesno razkrila spominsko ploščo v čast zidarskemu mojstru Boštjanu Belcijanu. S tem dogodkom se bo Občina Komenda poklonila človeku, ki je s svojim delom gradil temelje naše skupnosti – dobesedno in simbolno.
Boštjan Belcijan se je rodil 6. januarja 1898 v Suhadolah »pr' Prhajač«. Obiskoval je ljudsko šolo v Komendi, kasneje pa se je izučil za zidarja in dobil delo pri gradbenem podjetju v Ljubljani. S svojo sposobnostjo in delavnostjo se je od preddelavca oz. »polirja« in navadnega zidarja prebil do zidarskega mojstra in gradbenega podjetnika. Med delom se je tudi izobraževal na Srednji tehnični šoli v Ljubljani.
Na Komendskem je bil najbolj aktiven na področju komunalne infrastrukture (ceste, mostovi, kanali idr.), njegovi načrti pa so bili še precej bolj široko zastavljeni, vendar mu jih je v večini preprečila 2. svetovna vojna in dogajanje po njej. Po Plečnikovem načrtu je uredil znamenito komendsko »bautaro«, dovozno pot k Cerkvi. Vodil je tudi obnovitvena dela v notranjosti župnijske cerkve v Komendi (leta 1948) in njeni zunanjosti (leta 1954). Ravno tako je vodil zidavo krstilnice po načrtih arhitekta Janeza Valenčiča (leta 1959). Zgradil je tudi (stari) gasilski dom v Mostah in cesto, ki pelje od Komende proti Križu. Njegov največji načrt, ki ga ni nikoli realiziral, je bil izgradnja letnega kopališča na Tunjščici ter vinograd in hotel s parkom za goste.
Bil je zaveden Slovenec. Kljub pomanjkanju časa je rad prebiral slovensko literaturo. Ker je bil globoko veren, je vsa dela za časa župnika Viktorijana Demšarja opravil zastonj. Bil je tesen prijatelj s tedanjim komendskim županom Janezom Štrcinom in trgovcem Andrejem Mejačem, prav tako pa tudi z uglednim tesarskim mojstrom Antonom Štebetom iz Most, s katerim je tudi veliko poslovno sodeloval. Belcijan je bil tudi član občinskih forumov, postavil pa je tudi nov prosvetni dom v Komendi, ki je nastal po njegovi pobudi in načrtih, sam pa je vodil tudi celotno gradnjo. Ko je gradnja zastala zaradi finančnih sredstev, je zastavil vse svoje premoženje, da je gradbeni odbor lahko najel posojilo. Dom je bil odprt leta 1938, postal je upravno in kulturno središče, saj so v njem dobili svoje prostore občinska uprava, pošta, hranilnica in posojilnica, telovadno društvo, igralska skupina ter en razred osnovne šole.
Belcijan je bil po vojni zaradi svojega prepričanja in neuklonljivosti zaprt. Odvzeto mu je bilo tudi premoženje. Kasneje se je začel ukvarjati s čebelarstvom, skrbel je za okoli 60 panjev, kar je bilo največ po 2. svetovni vojni v Komendi. Mojster Belcijan se je v zadnjih letih svojega življenja umaknil iz javnosti. Umrl je 24. avgusta 1970.
